V nedeljo 12. julija 2020 je portal 24ur objavil dober prispevek o sakuri:
Bo nasad japonskih češenj mogoče rešiti?
Članek povzame, da je sakura del tisočletja starih običajev Japonske. V nadaljevanju povzame vodjo Botaničnega vrta, docenta Bavcona:
“Te češnje imajo še posebno vrednost, ker so prišle prav iz Japonske. Danes skoraj vsak dan govorimo o karanteni. Tudi rastline jo poznajo. Japonske češnje so v Slovenijo prišle spomladi 1999 in so eno leto preživele v karanteni. Posajene so bile na posebno, izolirano njivo. Tam so bile pod stalnim nadzorom fitopatologov, da bi ugotovili, ali so morda z njimi prišle kakšne nevarne bolezni. Na srečo tega ni bilo. Po letu dni karantene pa smo jih nato posadili v stalni nasad. Danes so pravila bistveno strožja in uvoz češenj v EU iz Japonske ni več dovoljen. Prav zaradi tega so te v nasadu še bolj dragocene, ker predstavljajo izvorni Japonski genetski material.”
Predstavljeno je tudi pojasnilo Nacionalnega inštituta za biologijo, ki pravi, da je predvidena lokacija “edina možna v zazidalnem načrtu za to območje“. Tam je zdaj vhod v nikoli uresničeni novi ljubljanski botanični vrt, ki ga bodo rušili in na njegovem mestu postavili novo stavbo. Ker drevesa rastejo preblizu, “novogradnja ni mogoča brez poškodb koreninskega sistema in krošenj“.
“Češenj se ne da presajati, ker tega ne zdržijo”
Bavcon
Prispevek nadaljuje, da smo se ob takem odločanju znašli na spolzkih diplomatskih tleh in da morajo veleposlaniki ter obiski na Japonskem poročati o stanju dreves. Drevesa so simbol prijateljstva med državavama. Japonska je okrog leta 1910 Združenim državam Amerike podarila drevesa, ki so posajena v prestolnici Washington. Američani jih niso posekali v času vojne na vrhuncu sovražnosti. Na fotografiji povzetka je slika sakur v Washingtonu, avtor: cherryblossomwatch
“Tukaj je treba poudariti, da gre za sveto drevo Japoncev. Od 9. stoletja so posajene pred cesarsko palačo. Vsak japonski veleposlanik v Sloveniji poroča cesarski palači o češnjah in prav tako, ko so bili naši visoki obiski na Japonskem, so vedno hoteli videti slike japonskih češenj, da so pokazali darilo države državi.”
Bavcon
Izpostavi tudi dejstvo, da je bil na tem mestu predviden botanični vrt in da je bil ta prostor za to predviden pred 20 leti.
“Gre za to, da je bil to vhodni del v novi botanični vrt in zato so bile češnje zasajene tukaj, hkrati je tukaj ogromno sprehajalcev, kar je bil še dodaten vzrok, da je bila tedaj izbrana ta lokacija. Vsa leta ogromno ljudi marca in aprila uživa pod njimi,”
Dodajam še nekaj zanimih komentarjev izvornega članka:
To je pa resen mednarodni zaplet. Sploh ker na ozemlju Slovenije ni drugega prostora za gradnjo.
proofreader
naj gradijo kje drugje
cinično
Japonci ne podarjajo češenj kar tako, na lepe oči. Ta gesta ima svojo simboliko. Tisti, ki poznajo japonsko kulturo, vedo, da je češnjev cvet njihova nacionalna cvetlica, simbol upanja in prenove, in na opazovanje cvetočih češenj, ki mu pravijo hanami, se vsako pomlad množično odpravijo v naravo in parke. S to tradicijo se poklonijo obujenemu življenju in neskončnemu obnavljanju narave, hkrati zavedajoč se bežnosti lepote in človekove minljivosti. Zaradi spoštovanja do tega dragocenega darila, bi NIB z lahkoto premaknil lokacijo nove stavbe malo bolj stran od nasada japonskih češenj! Pa brez izgovorov.
yanay
z darilom, kakršnim koli ,se ne dela kot svinja z mehom…sploh pa z darilom, ki je nekomu svetinja in ti ga podari iz srca!!!
JApajaDAja