Drevesa sakura, ki so simbol slovensko-japonskega prijateljstva so ogrožena zaradi gradnje Biotehnološkega stičišča.
Drevesa je posadila princesa, članica kraljeve družine in sakura je eden od simbolov Japonske. Na japonskem verujejo da duh prebiva v živih stvareh. Tako za njih drevo ni samo rasltina, še posebej pa ne drevo, ki je simbol japonske. Če bomo drevesa posekali bo to madež za slovensko-japonske odnose ter znak da Slovenija ne ceni darila, Japonske in njenih vrednot. Niti ZDA na vrhuncu sovražnih odnovsov med drugo svetovno vojno niso posekale pri njih zasajenih dreves.
Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko je blizu 200 milijonov Evrov. Lani je Slovenijo obiskalo 33.000 japonskih turistov.
Drevored je pomemben tudi za za pri nas živečo japonsko skuponost, ki šteje 20-50 članov. Na japonskem je občudovanje cvetočih češenj v družinskem krogu običaj, ki ga praznuje večina. Tudi pri nas se Japonci, predstavniki veleposlaništva ter ljubitelji japonske kulture vsako leto v začetku aprila zberejo v drevoredu. Matere pripeljejo majhne otroke in jim ponosno pokažejo svojo kulturno tradicijo. Predstavljajte si, da bi nekdo posegel v kulturni objekt slovenskih zdomcev ali pa kulturni objekt druge pri nas živeče skupnosti.
Ker so se drevesa ukoreninila, presaditve ne bodo preživela. Objekt je mogoče umestiti tudi drugje ter drevored ohraniti. Nekdo poreče, pa bodo zanje našli prostor drugje. Tudi Japonci lahko najdejo prostor drugje za naslednjo investicijo ali počitnice. Če bomo uničenje drevoreda dopustili, je to sporočilo, da je Slovenija država, ki ne zna spoštovati vrednot in pozabi na lepe geste.
Tako lepe so in človeka res razveselijo tisti čas ko cvetijo. Poleg tega jih spet ni toliko da ne bi bilo moč gradnje malce prilagoditi. Saj pa so vendar strokovnjaki za gradnjo, bodo že našli rešitev kako postaviti objekt brez uničenja nasada. Kolikor vem je tam prostora še in še.
Res bi bila velika škoda uničiti nekaj tako lepega.
Menim, da češnje v okviru festivala Hanami delujejo kot odlčna prilika rasti skupnosti japonofilov v Sloveniji, tako kot tudi rasti prijateljstva med Slovenijo in Japonsko.
Odstranitev češenj (ali njihova neuspešna presaditev), bi vrgla ogromen madež na to prijateljstvo, ki Sloveniji omogoča ogromno možnosti; tako študijskih, kultirnih, kot tudi turističnih in gospodarskih.
Uničiti projekt, pri katerem je sodelovala sama japonska princesa, bi Japonski poslala jasno sporočilo o tem, kako Slovenija ceni darove in bi pomenilo katastrofalne posledice.